Tuširanje otrok in otroški šampon

Ko je nas sin bil dovolj velik, da se je lahko tuširal sam, je bil najbolj srečen otrok. Tako se je zaprl v kopalnico in imel svojo žurko. Lahko rečem, da ko sem vstopila v kopalnico po njegovem tuširanju je bilo vse mokro. Bila sem sicer vesela, da se tako majhen že tušira sam, zato sem ga pustila in ga nisem kregala. To bom uredila sproti, sem si rekla. Na kar pa sem videla, da manjka šampon, ki ga je bilo še kar nekaj v embalaži. No, zato pa mi ni bilo vseeno, kajti ne more si dajati na glavo takšne količine šampona. 

Tukaj pa sem morala odreagirati. Šla sem v drogerijo in mu kupila najbolj naraven šampon, doma pa sem mu lepo povedala, da je sedaj to njegov šampon in da ga naj uporablja manj. Tako sem mu prvič pokazala, koliko šampona je dovolj za glavo. Imela sem občutek, da me ne posluša. Točno sem vedela, kako zelo mu paše, da uporabi več šampona, ker ima polno pene na glavi in po telesu. 

Zato sem bila srečna, da je sedaj imel saj čisto naravni šampon. Tako me ni več toliko skrbelo, koliko ga uporabi. Vedno, ko se je šel tuširat, pa sem mu vseeno rekla, naj šampon malo špara. 

Leta so tekla in še danes se moj sin tušira z veseljem in uporablja veliko šampona. Tega ga ne morem naučiti. Takšni so otroci. Sedaj je tako, da včasih edino vidi, kako hitro ga porabi. To pa mu ni všeč, ker ga potem nima več. Sama pa tudi ne morem takoj v drogerijo, ko njemu zmanjka šampona. Mogoče pa ga bo le začel uporabljati manj. Njegova glava je vedno penasta in čisto bela. To je naš sin. Verjetno bo drugače, ko si bo šampon začel kupovati sam, takrat bo gledal na to z drugimi očmi. …